![]() |
| Das Dokument ist frei verfügbar |
|
| | Nachweis | Kein Nachweis verfügbar |
|
| Breze so pomembne drevesne vrste razširjene predvsem v območjih s hladnejšo klimo. So enodomne rastline vetrocvetke njihova semena raznaša veter. Rod obsega več kot 60 vrst med katerimi so drevesa in grmi. B. pendula Roth (navadna breza) in B. pubescens Ehrh. (puhasta breza) sta razširjeni domala po vsej Evropi najdemo pa ju tudi na severu Azije (Hämet-Ahti et al. 1989 Niemistö et al. 2008). B. alleghaniensis Britton (rumena breza) B. lenta L. (sladkorna breza) B. papyrifera Marshall (papirna breza) B. populifolia Marsh. in B. nigra L. (črna breza) so domorodne vrste v Severni Ameriki (Hämet-Ahti et al. 1989; Verkasalo 1990). V Skandinaviji in severni Evropi raste samoniklo B. pendula ki je pomembna za lesno industrijo uporabljajo pa jo tudi kot okrasno drevo v parkih drevoredih in na vrtovih. Tudi vrste B. alleghaniensis B. lenta in B. papyrifera so cenjene v lesni predelovalni industriji. Breze so hladnoljubne pionirske drevesne vrste. V južni Evropi jih večinoma najdemo na višjih legah. Nekatere vrste rodu Betula zlasti B. nana L. B. pubescens subsp. czerepanovii (Orlova) Hämet-Ahti in B. utilis D. Don (himalajska breza) rastejo na drevesni meji. B. nana in njene podvrste so grmi ki izvirajo iz arktičnih in zmerno hladnih območij severne Evrope severne Azije in severnih predelov Severne Amerike. Najdemo jih tudi na Grenlandiji v hribovitih predelih Škotske in v Alpah. B. utilis ki lahko raste kot grm ali drevo pa izvira iz Himalaje (Hämet-Ahti et al. 1989; http://www.discoverlife.org). |
|
|